Na željo številnih udeležencev podiplomskega izobraževanja sem poenostavila sicer zahtevno svetovalno komunikacijo. Pogosto svetovanje opisujemo oz. definiramo kot odnos v katerem svetovalec pomaga svetovancu-klientu, da živi bolj kvalitetno in da se bolj učinkovito sooča z različnimi življenjskimi izzivi in problemi. (To je v skladu s teorijo opredeljeno v Osebi usmerjenega svetovanje C.G.Rogersa). Učinkovit svetovalni odnos je tisti, v katerem svetovalec izkazuje visoko stopnjo neposesivne čustvene topline, pristno in občutljivo razumevanje klientovih misli in čustev. Osrednja kvaliteta tovrstnega odnosa je pojem »empatično razumevanje«, «empatična odzivnost« in »aktivno poslušanje«.
Svetovalčeve veščine, spretnosti se lahko razlikujejo tudi po področjih delovanja svetovalca. Ob tem ne smemo zanemariti bistvene zahteve v osnovnem odnosu svetovalca in svetovanca, namreč da bo ta hitrejši in učinkovitejši, če bomo upoštevali potrebe vsakega posameznega svetovanca če je svetovalec pripravljen sprejeti naslednje veščine:
- Pomagati svetovancu,da razume svoje obrambno vedenje
- Da lajša tiste aktivnosti,ki bodo prispevale k spremembi vedenja
- Da pridobi dodatna znanja,ki so potreba v kriznih situacijah
- Da ima znanja in življenjske izkušnje.
Ali se v ne zdi, da bi tovrstna znanja potrebovali v družinskih, partnerskih, prijateljskih, sorodniških in v vseh vrstah medosebnih –interaktivnih odnosih. To potrebujemo predvsem pri uporabi medosebne komunikacije, saj pri digitalni komunikaciji to ni možno uporabiti! Ali se vam ne zdi!? Več v knjigi!